Kako vam psihoterapevt lahko pomaga pri anksioznosti?

Anksioznost je v današnjem svetu močno prisotna, z njo pa se spopadajo tako mladi kot starejši ljudje. Samo stanje je precej težko opisati zgolj z eno besedo. Nekateri anksioznost označujejo kot mešanico strahu, tesnobe, nemira ter panike. Lahko torej rečemo, da je strahu podobno čustveno stanje, ki vključuje tako telesne kot tudi čustvene simptome.

Med telesne simptome za anksioznost na primer sodijo razbijanje srca, cmok v grlu, vrtoglavica, omedlevanje, mehke ter težke noge. Če se tudi vi soočate s tem in stanje težko nadzirate sami, je najbolje, da vam pri tem pomaga dober psihoterapevt.

Kdaj v življenju se anksioznost lahko pojavi najpogosteje?

Anksiozna motnja se pravzaprav pojavi ob različnih življenjskih situacijah. Pogosto ljudi kar naenkrat, povsem nepričakovano, pričnejo preplavljati občutki anksioznosti. Slednje se lahko zgodi celo doma, ko so v povsem varnem okolju. Še pogosteje pa se omenjeni občutki pojavijo v trgovinah, na pošti, banki in še drugje v javnosti.

Simptomi anksioznosti in zdravljenje
Simptomi anksioznosti se pogosto pojavijo v otroštvu ali adolescenci. Obstaja zelo učinkovito zdravljenje anksioznih motenj. Približno 1 od 4 oseb z anksioznostjo se zdravi zaradi te bolezni.

Določene osebe se soočijo z anksioznostjo, ko morajo na primer daleč od doma ali na izlet ali pa morajo prespati v tujem kraju ali se oddaljijo od domačega kraja. Da bi se temu izognili, si lahko pomagajo z najrazličnejšimi tehnikami. V izvrstno pomoč pa jim je lahko seveda tudi psihoterapevt.

Napad panike je skrajna oblika anksioznosti

Anksioznost je lahko seveda različno močna. Njeno skrajno obliko predstavlja napad panike. Slednja je ena od najtežjih izkušenj, kar jih oseba lahko sploh doživi. V tem primeru gre za zelo močno doživljanje groze, strahu, občutka, da se nam bo zmešalo in strahu, da bomo umrli. V takšnem napadu naj bi sodelovalo celo telo. Pojavi pa se cela vrsta simptomov, ki se lahko malce razlikuje od osebe do osebe. Navadno gre za zelo pospešeno dihanje, za močno razbijanje srca, za mravljinčenje po celem telesu, za močno potenje.

Anksioznost je opredeljena kot občutek skrbi, telesnega nelagodja in strahu. Napadi anksioznosti se običajno pojavijo v pričakovanju nekega dogodka. Morda doživljate stres v službi, stresni družinski dogodek, finančne težave ali vse troje in stres postane vseobsegajoč. Približno eden od treh ljudi v življenju doživi vsaj en napad panike. Pri napadih panike se nenadoma pojavi občutek nepremagljivega strahu.

Anksioznost kot klic telesa po pomoči

In zakaj do anksioznosti sploh prihaja? V resnici gre za klic telesa po pomoči. Psihoterapevt v takem primeru svojemu klientu pogosto reče, da anksioznost pomeni, da je vsega preveč, da telo ne zmore več.

Ljudje v svojem življenju doživljamo tako dobre kot slabe trenutke. Stres se ves čas kopiči v telesu. Kopiči pa se v energetski obliki in ne v neki materialni obliki.

V tej kategoriji: