Oddajanje dela v računalniških igrah

Spletni tlačani garajo za lene zahodnjake
Cilj večine večigralskih računalniških iger na internetu je izoblikovanje veščih igralskih likov, opremljenih z redkimi predmeti, ki še povečujejo njihove sposobnosti. Izgradnja superlikov in iskanje predmetov pa žal zahteva dolgotrajno igranje, večkrat tudi ponavljanje dolgočasnih, že mukotrpnih opravil. Zato se želijo mnogi ameriški in evropski igralci dokopati do boljših igalnih položajev po bližnjici in za dolgočasna opravila najemajo poceni delovno silo iz manj razvitih držav.
Globalno nasprotje med bogatimi in revnimi državami je dobilo svojo navidezno ustreznico na trgu igričarskih predmetov in likov. Igralci v bogatejših državah so pripravljeni odšteti tudi več sto evrov, da bi izpopolnili svoje igralne like, delavci v revnejših državah pa proizvajajo virtualne dobrine in si na ta način služijo svoj vsakdanji, realni kruh. Takšni »virtualni obdelovalci« prodajajo svoje virtualne dobrine podjetjem, ki jih naprej ponujajo tistim igralcem, ki si jih lahko privoščijo. »Zaposleni v mojem podjetju zaslužijo povprečno 100 ameriških dolarjev na teden, kar zanje predstavlja veliko denarja,« je za ameriško revijo Wired povedal ruski podjetnik Valerij Makarov, ki pridelek preproda veliki spletni trgovini Internet gaming entertainment (IGE).

Alexander Macris, predsednik uprave podjetja Themis group, ki se ukvarja s svetovanjem za igre preko interneta, navaja, da imajo igralci, ki se hočejo izogniti ponavljajočim se nalogam v igrah, dve možnosti: »Prva je najemanje poceni delovne sile. Druga možnost je iskanje lukenj v programu, ki omogoča cenejšo proizvodnjo dobrin.« Mnoge igre namreč vsebujejo programske napake, ki omogočajo, da roboti v neskončnost ponavljajo nekatera dejanja in na ta način pridobijo prednost pred človeškimi igralci. Vendar avtomatizacija v večini primerov šteje za goljufijo, kar lahko pripelje do tega, da goljufivi igralci izgubijo svoje račune, preko katerih se prijavljajo v igralno mrežo.

Mnogi zahodnjaki priznavajo, da kupujejo virtualne predmete na specializiranih spletnih mestih, kot je IGE, ali na spletnih dražbah, kot je eBay, a vseeno ne marajo polnozaposlenih virtualnih obdelovalcev. »Ti ljudje ne delijo ničesar in se ne obnašajo pošteno do ostalih igralcev. Stalno počnejo določene stvari, da si pridobijo virtualno bogastvo, kar ostalim preprečuje, da bi se dokopali do njega,« je prepričan Jason Lum, računalničar s Havajev in igralec Final Fantasy. Zato se pogosto dogaja, da nekateri klani načrtno lovijo obdelovalce, jih pobijajo in na ta način izločajo iz igre. Običajni, rekreativni igralci navadno prepoznajo obdelovalce zato, ker ti zelo slabo in malo komunicirajo v angleščini in japonščini, ki sta prevladujoča jezika v igrah preko interneta.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *